Pavel se sklicuje na Cesarja

Apd 25.1-5

Cezareja:

glavno mesto province Judeje

SZ od Jeruzalema, ob Mideranskem morju

Kraj kjer so se spreobrnili prvi kristjani - Apostol Peter in stotnik Kornelij

Mesto, kjer je Pavel preživel dve leti kot jetnik cesarskega namestnika Feliksa, z olajšavami in možnostjo obiskov

Fest:

naslednik governerja province Feliksa (Feliks odstavljen zaradi pregrobega odziva na judovsko vstajo, to je tudi možem razlog, zakaj se je želel Feliks Judom prikupiti, v zadnjih dveh letih vladanja, s tem ko je Pavla pridržal v ječi)

Ta Feliksov konflikt z Judi, je možen razlog zakaj je tudi Fest želel ugajati Judom

vladal je kratek čas, dve leti, zaradi svoje smrti

Fest pohiti z diplomatskim obiskom Jeruzalema (120 km).

Hito ga obkrožijo veliki duhovniki in judovski veljaki (lakota je hudič, a ne,… 40 judov, so se “slovesno zakleli”, da ne bodo ne jedli, ne pili, dokler ne ubijejo Pavla - Apd 23.12-13).

Judje ne odstopajo od svojega prvotnega načrta, Pavla želijo že v drugo, umoriti iz zasede. (Prvič jim ne uspe zaradi mladeniča, ki pove poveljniku rimske vojske, kaj nameravajo storiti judje Pavlu)

Lahko da tukaj posreduje Sveti Duh, ali pa je Fest prebral namero Judov,… namreč, Fest je odločen, da Pavel ostane v Cezariji, lahko pa se mu Judje pridružijo in ga v Cezariji obtožijo, če ga imajo za kaj obtožiti.

Apd 25.6-12

Fest ne odlaša in naslednjo jutro, po prihodu nazaj v Cezarejo sede na sodni stol...

Judje Pavla obtožujejo, toda brez dokazov.

Imajo samo en namen, Pavla obsoditi in usmrtiti.

Fest pod političnim pritiskom popusti (želi ugajati judom, spomin na to, kar se je zgodilo njegovemu predhodniku Feliksu, je še svež v njegovih mislih), in vpraša Pavla, če je pripravljen iti v Jeruzalem

Fest nima pravne podlage za to, saj Judje ne morejo potrditi svojih obtožb do Pavla,

Njegov namen je zgolj osebne narave, to je ugajati judom.

Kar pa vodi Pavla do njegove zadnje zahteve… namreč da pojde pred Cesarja samega!

Pavlovo sklicevanje na Cesarja, vidijo nekateri učitelji SP-ja kot nepremišljeno ali celo napačno.

Pavel se v bistvu s tem odvrača od teh, ki so kršili vsakršno načelo pravice, od teh, za katere je hrepenelo njegovo srce, za katere je tako goreče molil, za katere je trpel pomankanje, zasmehovanje, udarcem razočaranje....

In se obrača k zadnji človeški avtoriteti na zemlji, predstavniku pravice, rimskemu cesarju,...

Ta rimska avtoriteta v takratni Judeji, je Pavla vedno obravnavala pravično, od začetka njegovih misionarskih potovanja, ga ščitila in za njega skrbela, v obliki različnih voditeljev, generalov, guvernerjev...

Ta rimska težnja po pravični obsodbi je delovala Pavlu v prid, ko se je nedolžen branil pred ljubosumnimi vrstniki, judi.

Ne moremo spregledati tudi dejstva, boja ki se bije v Pavlu,…

Na eni strani so njegovi vrstniki za katere je Pavel rekel: “...v svojem srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino. Kajti želel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu. Oni so Izraelci.” Rim 9,1-4,

na drugi strani pa politeistični, poganski okupatorji njegove dežele,..

Pavel, ni bil nekdo, ki bi bežal pred težkim življenjem, nekdo ki bi iskal uteho in mir, nasprotno, če je bil ogenje v hiši, je on bil prvi, ki je stekel v gorečo hišo, da reši ljudi v goreči hiši. (figurativno).

Toda v svojem življenju je Pavel tudi dosledno izkoriščal to, kar mu je ponudilo življnej...

Skliceval se je na rimsko državljansvo pred rimskim poveljnikom, ko je bil pred tem da ga rimski vojaki z bičanjem zaslišijo.

Pozneje se Pavel ne samo sklicuje na rimsko državljansvo, temveč poišče pri Rimljanih tudi rimsko zaščito, ko izve, da ga rojaki poiskušajo usmrtiti.

Sedaj na koncu pa, Pavel išče še rimsko pravico, in to pred samim Cesarjem.

PAVEL SE OBRNE STRAN OD SVOJIH “BRATOV” ROJAKOV, KI SO KRŠILI VSAKRŠNO NAČELO PRAVIČNOSTI IN OBRNE K RIMSKI POGANSKI AVTORITETI, KI GA JE DO SEDAJ VEDNO OBRAVNAVALA PRAVIČNO.

Princip in Pavlovo razmišljanje v tem trenutku, je podčrtano z naslednjimi Pavlovimi vrsticami iz pisma Rimljanom:

“Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo. Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje. Oblast je namreč Božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreč meča zastonj; Božja služabnica je, ki se maščuje zavoljo jeze nad tistim, ki počenja húdo. Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo zaradi jeze, marveč tudi zaradi vesti. Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjujejo, Božji izvrševalci. Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbina, strah, komur strah, čast, komur čast.” Rim 13,1-7

Pri pisanju teh vrstic, je imel Pavel v mislih oblast, pod katero je živel, to je bila rimska oblast.

Če bi rimska oblast kršila princip te Pavlove trditve, bi Pavel bil prvi, ki bi to lahko spodnašal.

Tako pa je spoznal da je moč rimskega cesarja v ekonomiji Boga, namenjena za kaznovanje teh, ki delajo hudo in v priznanje tem, ki delajo dobro.

PAVLOVO SKLICEVANJE NA CESARJA JE SKLADNO S TEMI PAVLOVIMI VRSTICAMI IY PISMA RIMLJANOM.

Apd 25.13-22

čez nekaj dni prideta na “vljudnosti obisk” (Fest je komaj nekaj dni na oblasti) Agripa in Berenika...

Agripa: Agripa II. zadnji Herod v dinastiji herodov...

njegov pradedek Herod Veliki, da pomoriti otroke v času Jezusovega rojstva

njegov stari stric Herod Antipa, da umoriti Janeza Krstnika

njegov oče Herod Agripa I., da usmrtiti Jakoba in ko spozna, da to ugaja judom, da zapreti še Petra

Berenika:

sestra kralja Agripe II, prav tako sestra Druzile, žene namestnika Feliksa. .

tako judovski, kot rimski zgodovinarji tega časa, so mnenja, da sta kralj Agripa II. in Berenika, v tem času, imela incestno razmere/zvezo.

če je temu bilo res tako, smo lahko prepričani, da je Pavel takrat vedel za to.

Fest v pogovoru z Agripo prizna nemoč judov v obtožbah do Pavla

Prizna da so obtožbe zgolj verske narave, za kar pa on ni ime pooblastil, da jih reši.

Ko pa to sliši kralj Agripa, dobi slednji posebno zanimanje za to zadevo:

Apd:25,22

16 let pred tem, prav tako v Cezariji, je bil oče od Agripe udarjen s strani Gospodovega angela, po tem, ko je bahavo in v sijaju nastopil pred ljustvom, ta pa je vzklikalo, “Božji glas je to in ne človeški!”.

njegovi predniki so bili posredno in neposredno povezani z življenjem Jezusa in krščanstvom po Jezusoven vnebozetju.

Tukaj pa je sedaj Kralj Agripa II., zadnji v dinastiji Herodov, izrazi pripravljenost, da posluša Pavla, apostola Pavla,...

Apd 25.23-27

Agripa in Berenika prideta v velikem sijaju,… jabolko ne pade daleč od drevesa, in v velikem spremstvu

Fest se sicer v svojem uvodu sklicuje na svojo vest, toda dejstvo je, da cesarski namestniki niso mogli poslati jetnikovpred cesarja brez obtožbe.

Apd 26.1-12

Apd 26.13-18

Apd 26.17-20

Apd 26.21-23

Apd 26.24-29

Apd 26.30-32